Britansko glasbeno prizorišče ima po novem tudi nekoga, ki ga smemo označiti kot aduta za daljšo progo. 23-letni solist, pravzaprav kantavtor, ki nastopa s svojim istoimenskim spremljevalnim bendom: Mika je rojeni Libanonec, po očetu sicer Američan, ki je iz rodnega Bejruta z družino prebegnil najprej v Pariz, od devetega leta pa živi v Londonu. Tam je bil še lani vpisan tudi na Kraljevo glasbeno akademijo, a jo je obesil na klin ter se posvetil snemanju prvenca, ki ga je naslovil Life in Cartoon Motion.
Ta je pretežno veseljaška mešanica tega, kar se v zadnjih letih pogosto primerja z izrazom newyorške gay parade Scissor Sisters, zelo močni in prepoznavni pa so tudi vplivi opusov Eltona Johna in Freddieja Mercuryja ozrioma skupine Queen. Znan je tudi po tem, da je že pred časom napovedal, da o svoji spolni usmerjenosti ne bo predaval novinarjem.
Obete za solidno glasbeno kariero pa je pokazal z drugimi glasbenimi uspehi že predlani, ko je snoval zelo prepoznavni temi za dve globalni oglaševalski kampanji, Njegova naročnika sta bila British Airways in proizvajalec žvečilnih gumijev Orbit.
Vse drugo na Mikovi prvencu Life in Cartoon Motion je nadpovprečno kontrasten konglomerat že slišanega, histerično veselega, pa tudi malo pootročenega popa, ki ta čas britansko glasbeno prizorišče ravno prav iritira.
